Skip to: site menu | section menu | main content

pot k harmoniji

naredite nekaj zase...
Currently viewing: » Refleksoterapija

KAJ JE REFLEKSOTERAPIJA

 

Refleksoterapija je terapevtska metoda, ki s pritiskanjem na posamezne cone stopala ali dlani sprosti in harmonizira celotno telo in tako ugodno vpliva na človekovo zdravje in počutje.

 

Izhaja iz predpostavke, da so dlani in stopala mikrokozmos v katerem se odraža celotno telo. Posamezne točke na dlaneh in stopalih so torej povezane z določenimi deli telesa (organi, organskimi sistemi) in odražajo stanje posameznih delov. Boleče ali spremenjene cone navadno odražajo blokado pripadajočega organa, ki je sprva zgolj energetska in ne pomeni nujno že manifestirane bolezni. S pritiskom na posamezne cone sprožimo odziv (refleks) v ustreznih telesnih delih in uravnotežimo njihovo delovanje, posledično pa delovanje celotnega organizma.

Refleksoterapija ni metoda s katero bi postavljali diagnoze, niti ni metoda s katero bi lahko nadomestili medicinsko zdravljenje.

 

 

 

 

 

VIR: Refleksoterapija stopal, Hanne Marquardt

KAKO POTEKA REFLEKSOCONSKA MASAŽA STOPAL
(postopek refleksoconske masaže je enak tudi za dlani)

  1. Pogovor med stranko in terapevtom
    Terapevt s pogovorom dobi prve informacije o strankinem počutju in morebitnih  težavah (določena bolezenska stanja terjajo od terapevta previdnejše ravnanje!!) ter hkrati stranki pojasni kaj refleksoterapija je, kako deluje, kako poteka, kakšne so možne reakcije...

  2. Nožna kopel
     Terapija se prične z nožno kopeljo, ki osveži in sprosti stopala ter poskrbi za boljšo prekrvavitev. V nožni kopeli se glede na psihofizično počutje posameznika uporabijo eterična olja, ki z zdravilnimi rastlinskimi esencami učinkujejo na organizem.
     
  3. Refleksoconska masaža (trajanje: 45 do 55 min)
    Ko se stranka udobno namesti, refleksoterapevt stopala nahrani z ustrezno mešanico osnovnega in eteričnega olja ter se z njimi seznani; ogleda si jih tako z očmi kot z dotikom.  Z uporabo tehnik za sproščanje še dodatno sprosti in prekrvavi stopalo ter ga pripravi na refleksoconsko masažo. Glavna tehnika refleksoconske masaže je palični hod (slika), ki jo terapevt poljubno kombinira z drugimi tehnikami (gnetenje, ožemanje, raztezanje, kroženje...).   Terapevt pri svojem delu zaznava spremembe na stopalih (kristalčke, zatrdline, otekline), ki so pokazatelj, da energija v pripadajočem telesnem delu ali organskem sistemu zastaja. S pritiskom na te točke se sproži odziv v ustreznih telesnih delih in znova vzpostavlja enakomeren pretok energije.   Stranka ob pritisku na določene refleksne cone lahko čuti tudi bolečino, ki ni nekaj negativnega, temveč je le pokazatelj neuravnoteženega delovanja tega predela. Z uravnalnim pritiskom na take točke terapevt sproži sprostitev in tudi bolečina ob pritisku postopno poneha.   Masaža spodbudi samozdravilne sposobnosti organizma - telo se prične zdraviti samo ter se ponovno vrača v ravnotežno stanje. Refleksoterapevt je v tem procesu le posrednik.

UČINKI REFLEKSOCONSKE MASAŽE SO:

  • pospešuje krvni obtok in s tem oskrbo s kisikom
  • spodbuja delovanje limfatičnega sistema (limfa je pomembna pri odplavljanju škodljivih snovi in pri obrambi organizma)
  • pospeši odplavljanje strupenih snovi (čez limfo, ledvica, črevesje, kožo) in s tem spodbuja čiščenje telesa
  • spodbuja delovanje imunskega sistema
  • pomirja avtonomni živčni sistem, ki deluje brez naše volje (ob stresu namreč adrenalin spremeni naravne ritme: pospeši bitje srca, zoži žile,...). Več o stresu.
  • spodbuja ustvarjalnost, produktivnost in koncentracijo
  • ugodno vpliva na naše odnose navzven (blaži hiperaktivnost in agresijo)
  • pomirja bolečino idr.

REFLEKSOTERAPIJA JE PREVENTIVNA in  KURATIVNA METODA

Refleksoterapija lahko predstavlja obliko preventive, ki v dinamičnem nihanju našega počutja ohranja ravnovesje na strani zdravja.    Naše zdravje bi težko ponazorili z ravno črto, saj tudi če nimamo kakšnih posebnih zdravstvenih težav naše stanje niha od bolj do manj zdravega in je odvisno predvsem od usklajenosti delovanja celotnega telesa. Vsakodnevna naglica, obveznosti, nepravilna prehrana, premalo gibanja, ... povzročajo negativen stres, ki  neugodno vpliva na celoten človeški organizem, ga meče iz ravnotežja in tako škodljivo deluje na naše zdravje in dobro počutje. Stres in napetost namreč povzročata višji srčni utrip, začasno blokado prebavnega sistema, zoženje krvnih žil in s tem pretoka krvi. Telo tako ne dobi dovolj kisika in drugih hranilnih sredstev. Dlje časa trajajoči stres pa je tudi eden izmed pomembnih dejavnikov bolezni. RCM vodi v sprostitev, pospeši krvni obtok in s tem oskrbo celic s hrano in kisikom. Več o stresu.

Refleksoterapija lahko predstavlja tudi obliko kurative, ki blaži naše manjše vsakodnevne tegobe (utrujenost, nespečnost, slabo prebavo, bolečine v mišicah, ...) in/ali dopolnjuje medicinsko zdravljenje pri kroničnih in akutnih obolenjih (pomaga k hitrejšemu okrevanju, blaži bolečine,...).

VEČ O STRESU

Stres ni izum sodobnega časa, temveč mehanizem, ki človeku omogoča prilagoditev  zunanjim spremembam. Je reakcija našega organizma na spremembe v okolju (vpliva na delovanje simpatičnega živčevja, žlez z notranjim izločanjem, vedenje).   V prazgodovini je bil stres tisti, ki je človeku omogočil preživetje, saj je spodbudil beg ali boj. Danes se mehanizem stresa sproži, tudi ko nam ne gre za življenje, npr. pred pomembnim sestankom. Ta stres je lahko pozitiven, če se nam zdi, da okoliščine obvladujemo ali negativen, če ocenimo, da razmer ne obvladujemo dobro.  

  • Pozitiven stres nas naredi bolj budne, osredotočene, motivirane, samozavestne  ter ugodno vpliva na komunikacijo z okoljem. Navadno ga zaznamo kot prijetno vznemirjenost.
  • Negativen stres znižuje tako naše intelektualne sposobnosti kot sposobnosti komuniciranja z okolico, zvišuje krvni pritisk, pospeši utripanje srca in dihanja, ki postane bolj plitko. V nas budi občutek negotovosti, neugodja, strahu. Lahko povzroča tudi želodčne težave, nespečnost, glavobole, motnje v prehranjevanju, razdražljivost, slabša odpornost organizma... Je eden izmed pomembnih dejavnikov številnih bolezni, predvsem, če smo mu izpostavljeni dlje časa.

OKVIREN SEZNAM INDIKACIJ

RIEN (Reflexology in Europe Network)- evropsko združenje refleksoterapevtov in I.C.R. (International Council Refleksologists) so na podlagi izkušenj, spoznanj in raziskovanj pripravili okviren seznam idikacij:

  • Alergije
  • Bronhitis
  • Senen nahod
  • Glavoboli in migrene
  • Limfni zastoji
  • Motnje v delovanju ščitnice
  • Vnetje obnosnih votlin
  • Vnetje mandeljnov in žrelnice
  • Zobobol
  • Kap
  • Bolečine v rokah
  • Bolečine v nogah
  • Artritis
  • Artroze
  • Periferne prekrvavitvene motnje in motnje v delovanju srca in ožilja
  • Nizek in povišan krvni tlak
  • Obolenja sklepov
  • Revma
  • Sladkorna bolezen
  • Epilepsija in podobna stanja
  • Multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen
  • Bolezni žolčnika
  • Želodčna obolenja
  • Sindrom vratne hrbtenice
  • Ishialgije
  • Lumbago
  • Menedžerski sindrom
  • Težave pri menstruaciji
  • Neplodnost
  • Nosečnost
  • Težave s prostato
  • Razdražljiv mehur
  • Vnetje mehurja
  •  Nespečnost
  • Vegetativna distonija
  • Ledvične bolezni
  • Zaprtje (spastično ali atonično)
  • Inkotinenca
  •  Hiperaktivnost pri otrocih

KONTRAINDIKACIJE

Kljub vsem pozitivnim učinkom refleksoconske masaže pa le-ta ni rešitev za vse zdravstvene težave. V določenih primerih je lahko izvajanje refleksoterapije škodljivo, zato določena stanja organizma predstavljajo kontraindikacijo:

  • infekcijske bolezni in vročinska stanja
  • akutna vnetja venskega ali limfnega sistema
  • bolezni, pri katerih je potrebna operacija
  • postoperativna stanja
  • razjede na stopalu
  • gangrena
  • tvegana nosečnost
  • akutna depresivna stanja in psihiatrična obolenja
  • gljivična obolenja na področju refleksnih con
  • zlomi kosti, zvini, krčne žile in odprte in druge poškodbe na področju masaže

V primerih, ko so z določenim obolenjem ali poškodbo prizadeta stopala (glej predzadnjo in zadnjo alinejo), se lahko refleksoconska masaža izvaja na dlaneh.   

Določena previdnost pa je potrebna tudi pri drugih bolezenskih stanjih; npr. pri srčnih boleznih, žolčnih kamnih, sladkornih bolnikih, ..., zato je NUJEN odkrit pogovor med stranko in terapevtom.

MOŽNE REAKCIJE

>> Med refleksoconsko masažo:

  • potenje stopal in dlani
  • potenje posameznih delov telesa ali celega telesa
  • notranji občutek mrazenja, ki se začne v okončinah in se lahko razširi po trupu
  • glavobol
  • potlačena čustva, se lahko izražajo na različne načine; jok, smeh, jeza … - pustite jim prosto pot

Refleksoterapevt mora biti na te reakcije pozoren, zmanjšati pritisk, sprostiti stopalo, …

>> Po refleksoconski masaži

  • sproščujoča utrujenost (pogosto se po masaži prileže počitek)
  • spanec je v noči po masaži lahko bolj nemiren
  • poveča se potenje, vonj pota postane ostrejši
  • poveča se izločanje urina, ki lahko postane moten in močnejšega vonja
  • izločanje blata je lahko pogostejše, blato je lahko bolj smrdeče in sluzasto
  • napenjanje
  • glavobol
  • pri ženskah se lahko poveča iztok iz nožnice, vonj lahko postane močnejši
  • povišana telesna temperatura
  • čiščenje nosne, žrelne in bronhialne sluznice,
  • aktiviranje starih, ne popolnoma ozdravljenih stanj, ki se na tak način dokončno iztečejo
  • aktivirajo se lahko stara zobna žarišča
  • stare brazgotine lahko prično boleti ali pa se pojavi izcedek

Vse te reakcije predstavljajo odziv telesa na masažo. Ne smemo jih jemati negativno, saj kažejo, da se je zbudil človekov samouravnalni - ozdravitveni mehanizem. Reakcije so lahko kratkotrajne ali trajajo nekje do dva dni, potem pa izginejo.  

Ker po refleksoconski masaži pride do pospešenega izločanja strupenih snovi čez razne telesne tekočine (limfa, urin, blato, pot, razni izcedki...) refleksoterapevti svetujemo, da se po masaži pije večje količine tekočine, ki pomaga telesu pri razstrupljanju.

TEHNIKE REFLEKSOCONSKE MASAŽE

Glavna masažna tehnika je palični hod, ki ga terapevt subjektivno uporablja še z drugimi tehnikami kot so npr. raztezanje, ožemanje, glajenje, gnetenje, kroženje, s katerimi zagotavlja dodatno sprostitev stopala. Sama se – odvisno od potreb posameznika – občasno odločim tudi za uporabo akupresure, limfne drenaže in /ali nekaterih tehnik tajske masaže, ki se jih izvaja tudi na drugih delih telesa in ne le na stopalu.  

Skupaj z refleksoconsko masažo se lahko uporabi tudi terapijo živčnih točk, čeprav gre za popolnoma samostojno tehniko, ki deluje protibolečinsko. To je terapija pri kateri s stimuliranjem nevroloških točk, sprožimo mehanizem, ki deluje protibolečinsko.

Kot popolnoma samostojno metodo – ločeno od refleksoconske masaže stopal - pa se lahko uporabi tudi metamorfno tehniko, ki je priporočljiva za vse, ki bi radi odpravili omejujoče vzorce, pridobljene tekom življenja ali že v fazi spočetja. Z masažo notranjega stopalnega loka posegamo v te vzorce, jih spreminjamo in tako dosežemo notranje spremembe, ki spremenijo naše življenje. Ta metoda je primerna za vsakogar, ki si želi spremeniti sebe.

Sama kot terapevtsko tehniko občasno uporabljam tudi klinično aromaterapijo, ki prav tako prinese sprostitev telesa in duha. Priporočam jo kot samostojno tehniko vsem strankam, pri katerih na stopalu zaznam večje mišične napetosti. 

Klinična aromaterapija je kombinacija različnih masažnih tehnik, kot so masaža akupresurnih točk, refleksna masaža, limfna drenaža, klasična masaža. Obsega masažo celega telesa, kratko refleksno masažo stopal in masažo obraza. Tudi ta masaža se izvaja z aromatičnimi olji, ki dopolnjujejo njene učinke.

POGOSTA VPRAŠANJA

Kakšno je običajno počutje takoj po refleksoconski masaži?

Počutje je lahko različno. Refleksoconska masaža stopal navadno prinese tako globoko relaksacijo telesa, ki ugodno vpliva tudi na sprostitev psihične napetosti kot boljšo prekrvavitev telesa, ki omogoča, da se celice napolnijo s kisikom. Zato so nekateri ljudje po masaži rahlo utrujeni in se jim prileže malce počitka, spet drugi pa polni energije in pripravljeni, da energično opravijo vse vsakodnevne dolžnosti (slednji imajo lahko v prvi noči po masaži tudi bolj nemiren spanec – sploh, če je bila masaža izvedena v poznem popoldnevu). Vendar so to le prve reakcije. Refleksoconska masaža je namreč eden od načinov s katerim uspešno premagujemo tako utrujenost kot nespečnost.  

Ker je težko napovedati kako se bo posameznik po masaži počutil svetujem, da si po prvi refleksoconski masaži vzamete čas zase in si ne natrpate urnika s številnimi obveznostmi.

Kako pogosto k refleksoterapevtu?

Na terapijo lahko hodimo redno, predvsem pri lajšanju kroničnih težav in blaženju stresa, ali občasno, ko imamo kak določen problem. V slednjem primeru obiskujemo terapevta, dokler se naše stanje ne izboljša. Obiski pa ne smejo biti prepogosti, saj telo potrebuje svoj čas, da se v miru odzove na procese, ki se sprožijo v njem. Najbolje je, če prisluhnemo sebi, ocenimo, koliko nam terapija pomaga, in se na podlagi tega odločimo.

Ali naj se odločim za refleksnoconsko masažo stopal ali dlani?

Običajno je bolj sproščujoča masaža stopal. Morda zato, ker so stopala večja, imajo več živčnih točk ali zato ker so močno obremenjena (nosijo našo celotno težo), mi pa na njih vseeno pogosto pozabljamo. Dlani so bolj navajene nežnosti, saj se z njimi dotikamo sebe in drugih, jih pogosteje namažemo s kremo, jih uporabljamo v medosebni komunikaciji, medtem ko so stopala utesnjena v raznih čevljih neprimernih oblik, obuta v nogavice iz umetnih vlaken, redko se jih dotikamo ali nahranimo s kremo ali oljem.  

Zato masažo dlani uporabimo v primerih, ko masaža stopal ni mogoča. To je predvsem ob kakršnihkoli poškodbah stopal ali v primeru bolezenskih znakov, odraženih na stopalu (gljivice, razjede, krčne žile, ...).

Ali lahko refleksoconsko masažo izvajamo sami doma?

Doma lahko sebi ali družinskim članom zmasiramo stopala ali pa se mi pustimo zmasirati drugim. Take masaže sicer ne moremo jemati kot terapevtsko metodo, je pa dobrodošla tehnika, s katero izboljšamo prekrvavitev stopal in celega telesa ter se sprostimo. Masaža v družinskem krogu pa ugodno vpliva tudi na naše medosebne odnose.

Priporočila za samomasažo.

ZGODOVINA REFLEKSOTERAPIJE

Masaža kot nadpomenka refleksoterapije sega daleč v zgodovino in se je razvijala sočasno z razvojem človeštva. V vseh kulturah se je pojavljala kot ena izmed oblik zdravljenja. Še danes se z roko intuitivno dotaknemo predela v katerem čutimo bolečino, ga ogrejemo ali masiramo.  

Prvi zgodovinski vir o obstoju refleksoterapije v naši daljni zgodovini, lahko bi rekli prazgodovini, je slika najdena v egipčanski grobnici iz leta 2300 p.n.š.. Ta slika prikazuje zdravljenje z reflesoconsko masažo stopal in dlani.  

Refleksoconska masaža se je razvijala na različnih koncih sveta. Kot obliko preprečevanja in zdravljenja bolezni jo navajajo stari kitajski, indijski in egipčanski spisi, omenjena pa je tudi v starogrški literaturi. V daljni zgodovini namreč niso poznali tehnično-medicinskih možnosti za postavljanje diagnoze in zdravljenje, zato so se ljudje opirali na svoja čutila in s tipom, vonjem in okusom pridobivali spoznanja o soodvisnosti med našo zunanjostjo in notranjostjo. Na Kitajskem se je tako razvil nauk o omrežju poti, razvejanem po celem telesu, skozi katere potekajo vitalne substance in ki povezujejo notranje organe s površino telesa (to omrežje poznamo pod imenom »meridiani«). Kanali tako tečejo tudi po površini telesa in zarišejo številne akupunkturne in akupresurne točke, ki jih kitajska tradicionalna medicina že stoletja uspešno uporablja pri zdravljenju. Pred pričetkom zdravljenja z akupunkturo ali akupresuro pa so kitajski zdravilci pogosto ugotavljali stanje telesa s pritiskanjem na točke stopala.  

V srednjem veku je znanje naših pametnih prednikov počasi tonilo v pozabo. Samo Kitajci in nekatera indijanska plemena so še poznala in uporabljala koncept refleksne povezanosti zunanjosti z organi v notranjosti telesa in to znanje prenašala iz roda v rod.  

Ponovno rojstvo je refleksoterapija doživela v 20. stoletju, ko je ameriški zdravnik William Fitzgerald (1872 – 1942) prišel v stik z akupresuro. Navdušilo ga je dejstvo, da je v času pred našim štetjem obstajalo vedenje kako s pritiskom na določene točke zdraviti telo. Ponovno je pričel v praksi (na svojih pacientih) proučevati povezave med točkami na dlaneh, stopalih ter celotnim organizmom ter razvil consko terapijo, ki jo je skupaj z dr. Bowersom opisal v knjigi Zone Therapy. Metodo je poskušal obrazložiti v medicinskem jeziku ter hkrati podati napotke za delo zdravniškega osebja ob posameznih obolenjih, a kljub temu medicinska stroka ni pokazala posebnega zanimanja za metodo. Izjema sta bila zakonca Riley – oba zdravnika, ki sta terapevtsko metodo vključila v svojo prakso.  

Rileyeva sta z metodo seznanila fizioterapevtko Eunice Ingham (1879 – 1974), ki je ne samo postala njena zvesta zagovornica, temveč je na podlagi lastnega raziskovanja naredila še korak naprej. Ugotovila je namreč, da je oblika stopala podobna obliki telesa in da stopalo ponuja zemljevid vseh telesnih delov in organov ter izoblikovala tehniko, ki jo štejemo za pričetek sodobne refleksoterapije. S to tehniko je tako uspešno zdravila svoje paciente, da se je odločila metodo predstaviti širši javnosti. Javnost je bila navdušena in mnogi fizioterapevti, osteopati, kiropraktiki, pa tudi ljudje, ki poklicno niso bili povezani z medicino ali zdravljenjem so se naučili njene tehnike. Napisala je dve knjigi: prvo »Zgodbe,  ki jih lahko povedo stopala«, kasneje pa še »Zgodbe, ki so jih povedala stopala«.  

V Evropo sta metodo Eunice Ingham v šestdesetih letih 19 stoletja pripeljali njeni študentki, in sicer Doreen Bayley v Veliko Britanijo (leta 1960) in Hanne Marquardt v Nemčijo.  Slednja je metodo iz začetka 20. stoletja prilagodila času ter jo preko refleksoterapevtskih tečajev in svoje šole razširila po vsej Evropi.    

RAZVOJ REFLEKSOTERAPIJE V SLOVENIJI  

Refleksoterapija je pričela prodirati tudi v Slovenijo. V devetdesetih letih je na našem področju delovalo že kar nekaj refleksoterapevtov, ki so si znanje nabirali pretežno v tujini. V želji po povezovanju, ki bi vzpodbujalo tudi razvoj dejavnosti in kvalitetno izvajanje storitev so refleksoterapevti leta 1996 ustanovili Društvo refleksoterapevtov Slovenije, leto dni kasneje pa so se pod okriljem GZS povezali še v Sekcijo refleksoterapevtov.  Preko sekcije so refleksoterapevti med drugim želeli predvsem urediti svoj status ter postaviti pogoje in merila za izobraževanje, ki bi omogočilo pridobitev listine usposobljenosti za delo refleksoterapevta (prve listine so bile izdane v marcu 2000). Dokončno se je poklic refleksoterapevt uredil šele v letu 2005, ko je bila januarja, v skladu z Zakonom o nacionalni poklicni kvalifikaciji, sprejeta Nacionalna poklicna kvalifikacija refleksoterapevt / refleksoterapevtka (v nadaljevanju NPK).  

Sprejeta sta bila zakonska akta:

  • Poklicni standard - določa ključne naloge pri refleksoconski masaži in na podlagi le-teh tudi poklicne kompetence za poklic refleksoterapevta.
  • Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti - ki določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo, načine preverjanja strokovnih zmanj in spretnosti, merila preverjanja....  

To je prva komplementarna metoda, urejena na tak način.

KAKO POSTATI REFLEKSOTERAPEVT?

Če želiš postati refleksoterapevt moraš v skladu s Katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti izpolnjevati določene pogoje:  

  • Posedovati moraš ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki jih določa Poklicni standard refleksoterapevt /refleksoterapevtka   
  • Posedovati moraš strokovna znanja in spretnosti na nivoju srednjega poklicnega izobraževanja s področja zdravstva.
  • Če pogoja iz druge točke ne izpolnjuješ, pa moraš na Srednji zdravstveni šoli opraviti preizkus iz treh sklopov zdravstvenih vsebin, ki so določene z izobraževalnim programom Bolničar – negovalec. To so: Vzgoja za zdravje in higiena, Osnove anatomije in fiziologije ter Kontaktna kultura.

Izpolnjevanje teh pogojev preverja Državni izpitni center, ki tudi izda certifikat o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji.   Ustrezno strokovno izobrazbo, potrebno za delo refleksoterapevta, lahko pridobiš v izobraževalnem programu, ki ga izvajajo pravne osebe vpisane v register izvajalcev na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prva je bila leta 2005 v register vpisana Belosana d.o.o.- Anicor, danes pa je izobraževalcev že več. Seznam najdete tukaj.

Back to top